1. Jejmo ob istem času
Naše telo deluje skladno z naravnimi ritmi in samodejno biološko uro, zato je dobro, da spoštujemo ritem in red tudi pri hranjenju. Zajtrkujmo zjutraj od sedme do devete ure, ko je delovanje želodca optimalno. Kosilo zaužijmo zjutraj, ko je sonce najvišje, saj je takrat moč naših prebavil največja, kosilo pa največji obrok. Večerja naj bo obvezno najmanj dve uri pred spanjem, jed pa lahka in hitro prebavljiva. Kadar pozabimo na večerjo in tik pred spanjem začutimo lakoto, je bolje, da obrok izpustimo. Malice so vmesni obroki ali prigrizki, ki naj ustrezajo pravilom zdravega hranjenja. Lahko jih je več, predvsem pa naj bodo takrat, kadar čutimo lakoto. Najboljša izbira so sadje ali zelenjava. Kar je najbolj pomembno je to, da nikoli ne izstradamo telesa do ko0nca, saj se potem pojavi volčja lakota zaradi katere izgubimo nadzor nad uživanjem hrane.
2. Čistoča
Kupljena živila naj bodo čimbolj sveža, naravno pridelana in kakovostna. Kupujemo živila s čim manj dodatkov in brez konzervansev, izogibajmo se predelanim živilom in pripravljenim jedem. Za visoko raven čistoče moramo skrbeti tudi pri pripravi in kuhanju živil. Sem sodijo navade, kot so umivanje rok pred in med pripravljanjem hrane ter umivanje zob po jedi. Redno čistimo tudi delovni pult in omare. Stara živila s pretečenim datumom je potrebno odstranjevati sproti.
Pomembno je tudi, kako smo ob pripravljanju hrane razpoloženi, saj se naše misli ob kuhanju vgradijo v jed. Zavedati se je potebno svojih misli, ki naj bodo pozitivne in čiste.
3. Vzdušje
Veselo razpoloženje pospešuje prebavo in presnovo. Prijetno vzdušje in dobro razpoloženje sta za prebavo enako pomembna kot kakovost hrane. Hrana je zgoščena oblika energije; tako kot jo uživamo in sprejemamo, tako jo lahko tudi uporabljamo. Kadar smo v stresu ali slabo razpoloženi, se najprej sprostimo z dihalnimi vajami ali pojdimo na sprehod. Nikoli se ne pomirjamo s hrano. S stresom obremenjeno telo ni sposobno dobro prebavljati hrane, saj gre takrat vsa kri v mišice ali možgane za pripravo na boj ali beg. Najprej se moramo sprostiti, lahko tudi z molitvijo ali zahvalno tišino pred hranjenjem.
4. Jejmo zmerno
Vitalnost in moč nista odvisna le od količine hrane, ampak tudi od tega, koliko hrane lahko prebavimo in presnovimo, ter kako kakovostna je hrana. Hrana vsebuje esenco stvarstva in ko se zavemo kaj jemo začnemo jesti manj in bolj kakovostno. Pisatelj Christian Morgenstern je zapisal, da bi število vegetarijancev neverjetno narastlo, če bi si morali ljudje za hranjenje živali ubijati sami.
Ob prekomernem in nepravilnem hranjenju postane um nemiren ali top, telo pa utrujeno. Postanimo gurmani in uživajmo v hranjenju in že majhna količina bo povsem dovolj.
5. Ne pijmo med obrokom
Med hranjenjem ne pijmo, ker pijača redči prebavne sokove, s tem pa se prebava upočasni. Za dobro presnovo je zelo pomembno tudi žvečenje. Vsak grižljaj bi morali prežvečiti vsaj štiridesetkrat. Običajno jemo prehitro in prevelike količine hrane v enem zalogaju in jo včasih pogoltnemo neprežvečeno. Zato težko nadziramo količino zaužite hrane in nimamo občutka sitosti.
6. Hrane ne mečemo proč
V svetih spisih piše, da bomo vsak grižljaj, ki smo ga zavrgli v času izobilja, pogrešali v času pomanjkanja. Navadimo se vsaj približno načrtovati pripravo ustrezne količine hrane na obrok. Pregreta ali postana hrana je lahko za zdravje škodljiva. Navadimo se na krožnik naložiti le toliko, kolikor bomo pojedli. Naša stisnjena pest je idelano merilo za količino enega obroka. Raje uporabljajmo manjše krožnike in si hrano večkrat naložimo. Če hrana ostane jo kompostirajmo ali vržemo med biološke odpadke.
7. Postenje
Občasen post okrepi čute, um in zavest ter omogoči prebavnemu sistemu počitek. Ajurveda priporoča kratke poste, od enega do treh dni, ko pijemo le vodo. V tem času se veliko gibajmo na zraku in vadimo jogo. Z gibanjem na svežem zraku in pitjem zeliščnih čajev pospešujemo potenje in se razstrupljamo.